V rondeli velenjskega muzeja je na ogled začasna razstava Vozi me vlak - velika maketa železnice. Maketa je postavljena v dveh nadstropjih in prikazuje določene značilne slovenske stavbe, med katerimi je splejana železnica. Maketa je tako poučna in zanimiva tako za najmlajše, kot za starejše.

Opis stavb na maketi:

Krušnikova domačija
Krušnikova domačija iz Bevč. Postavljena je bila konec 18. ali začetek 19. stoletja, porušena je bila pred nekaj leti.

Oglarska kopa
Do iznajdbe koksa je edino lesno oglje omogočalo predelavo kovin v fužinah in železarnah. Oglje so kuhali (žgali) oglarji, ki so bili vešči tega dela. Oglarji so, ponavadi s celo družino, bivali v gozdu od marca do decembra. Živeli so v večji koči. Blizu delovišča, ki je bilo včasih oddaljeno od koče, pa so imeli zavetje v obliki šotora – jamnice. Oglje so izvažali v sredozemske dežele za ogrevanje, kasneje so ga uporabljali le še kovači.

Grad Kieselstein
Stoji na robu skalnega pomola nad reko Savo, na lokaciji rimske naselbine, izpričane z obzidjem in steklarsko delavnico. Je eden najstarejših spomenikov profanega stavbarstva pri nas. Jedro gradu je stolp Ortenburžanov iz sredine 13. stoletja. Nanj se je naslonila osrednja renesansa. V 16. stoletju je stavbo kupil Janez Kiesl in jo predelal v grad. V 18. in 19. stoletju so sledili lastniki Apfalterji, Auerspergi in Pagliaruzziji. Zadnji so imeli grad do leta 1913. Grad stoji v starem delu Kranja. V njem so zdaj poletne prireditve.

Bovška hiša
Če vas pot zanese na Bovško, v najzahodnejši del Slovenije, boste videli še veliko takih hiš, saj so značilnost teh krajev.

Velika planina
Tu je že stoletja doma planšarstvo. Še vedno je na Veliki planini 30 planšarskih koč, kjer planšarji skrbijo za okoli 300 glav živine, ki se čez poletje pase na planini. Vzrejajo predvsem mlada teleta, ki popijejo večino mleka, iz tistega ki ostane, pa izdelujejo laški sir. Sredi 19. stoletja je bilo na Veliki, Mali in Gojški planini več kot 100 planšarskih koč in vsaka je imela svoj »domač« naslov, paslo pa se je preko kot 2000 ovac.

Škrateljnova domačija, Divača
Domačija še stoji v Divači, v njej pa že nekaj let domuje stalna fotografska razstava. V tej hiši se je leta 1907 rodila Ida Kravanja, bolj znana kot Ita Rina, naša prva filmska igralka, ki je sodila med svetovne filmske zvezde. Leta 1996 je Pošta Slovenije ob stoletnici svetovnega filma izdala znamko za sto tolarjev s portretom Ite Rine. V načrtu je obnovitev domačije, ki je zelo stara (14. stol.).

Apnenica
Apno človek uporablja že tisočletja. Za pridobivanje apna se uporablja kamen apnenec, ki se pri visoki temperaturi spremeni v apno. Po 2. svetovni vojni so apno kuhali v preprostih apnenicah, ki so jih gradili tam, kjer je bilo dovolj kamenja in drv. Te apnenice so bile spletene iz vejevja, notranjost pa je bila obložena z ilovico. Vanje so zložili kamenje, na dnu pa je ostal prostor za kurjenje. Kurilo se je nepretrgano več dni, dokler se kamenje ni spremenilo v apno. Med pridobivanjem apna so apnarji bivali v preprostih barakah v bližini apnenic. Zdaj pridobivajo apno industrijsko v velikih pečeh. Še vedno pa poznamo kuhanje apna v manjših zidanih pečeh, ki se trajno uporabljajo.

Balon
Začetnika balonarstva sta bila brata Josef in Jacques Montgolfier iz Annonayja v Franciji. Leta 1782 sta po večmesečnih poskusih napolnila balon s toplim zrakom, vendar je bil privezan na zemljo. Prvi potniki, ki sta jih spustila v zrak, so bili koza, raca in petelin. Leteli so nekaj kilometrov. Leta 1783 sta poletela Pilatre de Rozier in Mariquiz d’ Arlandes v balonu bratov Montgolfier. Ogenj, kurjen s slamo, ki je segreval kupolo balona, je balon zažgal, vendar sta ogenj pogasila z vedrom vode, ki sta ga imela s seboj. Polet je trajal 20 minut, preletela pa sta 8 km na višini 100 m nad Parizom. Tako se je človek znašel pred novim izzivom in dirka se je začela. Za polete z balonom se zdaj uporablja plin propan, višino pa je mogoče spreminjati z dodajanjem ali odvzemanjem toplega zraka.

Maketa vasi Štihovo
Makete hiš in nekdanje vasi Štihovo nad Kolpo. Manjša vas je bila porušena po drugi svetovni vojni zaradi zaprtega območja na Kočevskem. Makete so izdelane po pričevanju nekdanjih prebivalcev, ki žive v Kočevju.

Grad Črnelo
Gotski grad Črnelo (Rotenbucher) je bil prvič omenjen leta 1297. Stal je na Hribarjevem hribu nad vasjo Turnišče pri Domžalah. Zgradili so ga gospodje Črnelski, podedovali pa grofje Lambergi, ki so ga leta 1449 obnovili in mu dali tako podobo. Grad je obstajal do konca 17. stol.

Kočevska hiša
Značilna vrhkletna hiša s Kočevskega. V spodnjem zidanem delu je bil hlev in klet, zgoraj pa bivalni prostori. Kjer v bližini ni bilo lesa je bil zidan tako spodnji kot tudi zgornji del hiše.

Postavitev Makete:
Marko Kham, Janez Svetina in Simon Špital

[nazaj na seznam razstav in zbirk]