Kavčnikova dimnica - življenje na robu
- Dvorec Strmol - Rogatec
- 7. februarja - 23. aprila 2023
V Muzeju Velenje vas vabimo na Dvorec Strmol v Rogatec na ogled gostujoče razstave z naslovom Kavčnikova dimnica – življenje na robu. Razstavo smo pripravili ob letošnji 30. obletnici odprtja domačije za javnost. Avtorica razstave je sodelavka Muzeja Velenje, višja kustosinja Špela Regulj, oblikovala jo je kustosinja Barbara Drev, scensko vizualizacijo sta pripravila Melita Dobelšek in Simon Špital, interaktivne elemente pa sta prispevala Stojan Knežević in Barbara Drev, vsi Muzej Velenje.
Razstava bo na ogled do 23. aprila 2023. Ogled razstave bo mogoč v odpiralnem času Dvorca Strmol in sicer do konca meseca marca vsako soboto med 10. in 16. uro, od 1. do 23. aprila pa od torka do nedelje in med prazniki od 10. do 18. ure.
Občasna razstava Kavčnikova dimnica – življenje na robu predstavlja zgodbo več kot 350 let stare domačije iz Zavodenj nad Šoštanjem, na obronku Šaleške doline. Gre za enega redkih ohranjenih primerov evropske alpske dimnice, ki je bila v stoletjih večkrat dograjena in restavratorsko obnovljena. Dimnica je najstarejši tip stanovanjske hiše z odprtim ognjiščem, v kateri je bil prvotno en sam prostor, ki je obenem nudil zavetje ljudem in nekaterim domačim živalim. Razstava razkriva različne vidike tega etnološkega bisera, tako s strani stavbne in premične dediščine kot tudi družbeno in duhovno kulturo skozi zgodbe njenih zadnjih prebivalcev.
Tanja Verboten
Mastodonti
V prostorih nekdanje konjušnice je predstavljena prazgodovinska najdba ostankov dveh vrst mastodontov, prednikov današnjega slona, ki so jih leta 1964 leta našli v Škalah pri Velenju.
Majda Kurnik 1920–1967
Zbirka predstavlja umetnico Majdo Kurnik, prvo akademsko slikarko iz Šaleške doline.
Afrika
Zbirko sestavljajo predmeti, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit.
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje
Umetniška zbirka Galerije Velenje/20. in 21. stoletje predstavlja izbor slik in skulptur iz 20. in 21. stoletja. Zajema dela sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva in je postavljena v štirih zaporednih prostorih.
Med romaniko in barokom
Razstava predstavlja prostor Šaleške doline od prvih pisnih omemb doline v 12. stoletju do konca 17. stoletja, ko v dolini začenja izzvenevati srednjeveška družba.
Šaleška dolina 1941-1945
Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik – Kajuh, poleg njega sta posebej prikazana še narodna heroja Dušan Mravljak – Mrož in Miha Pintar – Toledo. Povezovalni element razstave je češnjev cvet vzet iz Kajuhove pesmi, ki simbolizira in nakazuje protivojno misel in sporočilnost razstave.
Grajska kapela
Od 17. stoletja domuje grajska kapela v severozahodnem obrambnem stolpu. Pripoveduje o življenju nekdanjih prebivalcev gradu in o cerkvi sv. Jurija v Škalah, ki je bila zaradi izkopavanja premoga ter posledičnega ugrezanja površja leta 1957.
Mesto, ki so mu rekli čudež
Na fotografijah je spremljano nastajanje sodobnega mesta Velenja. Zbirka zajema čas od 1945 do 1960, ko je Velenje začelo dobivati novo podobo.
Fran Korun Koželjski
Stalna razstava je posvečena skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi, posvečeni tej, tako za našo dolino, kot tudi za celoten slovenski prostor, izredno pomembni osebnosti, je razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki so bili v rabi Frana Koruna Koželjskega.
Mojster fotografije Volbenk Pajk
Stalna razstava z naslovom Mojster fotografije Volbenk Pajk predstavlja fotografske predmete ter drugo tehnično opremo, ki jo je uporabljal velenjski fotograf Pajk v svojem ateljeju Foto Pajk in na terenu.
Stara trgovina
Trgovina sodi v obdobje okrog leta 1930. V njej je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline.
Stara gostilna
V muzejski gostilni iz prve polovice 20. stoletja je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, gramofoni, glasbeno omaro iz 19. stoletja, stoli, klopmi in mizami. V prostoru ne manjkajo obvezni lesen pljuvalnik z žaganjem, pepelniki in steklen muholovec, stare tarok karte in igra »Marjanca«.
Stalna razstava kiparja Cirila Cesarja
Razstavljena dela akademskega kiparja (in oblikovalca) Cirila Cesarja rišejo razvojni lok kiparskega oblikovanja od klasičnega, formalno in vsebinsko neproblematičnega, akademskega realizma, prek oblikovno in čustveno potenciranih gigantskih teles talcev v ekspresivno razčlenjene, razčlovečene oblike cikla vojnih žrtev.
